Zgodovina

Evropski urad za boj proti goljufijam je poznan tudi pod imenom OLAF, ki izhaja iz njegovega poimenovanja v francoščini: Office de Lutte Anti-Fraude.

2021	Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je začelo delovati 1. junija. EPPO je novo neodvisno javno tožilstvo EU. OLAF sodeluje z EPPO in mu zagotavlja informacije in analize ter strokovno in operativno podporo.
2020	Decembra je bila sprejeta revidirana Uredba št 883/2013 (uredba o uradu OLAF). Uredba določa dopolnjevanje dejavnosti urada OLAF z delom tožilcev Evropskega javnega tožilstva (EPPO), da se zagotovi dobra zaščita financiranja EU. OLAF je bil junija temeljito reorganiziran. Nova notranja organizacijska struktura: povezuje znanje urada OLAF na področju strategije boja proti goljufijam z obveščevalnimi podatki, zbranimi med njegovimi preiskavami in operacijami omogoča prožnost in ustrezno prednostno razvrščanje preiskav in strateških nalog krepi odnose z deležniki ter dejavnosti obveščanja in ozaveščanja krepi strateško vlogo analize podatkov in obveščevalnih dejavnosti urada se lahko pravočasno prilagodi operacijam Evropskega javnega tožilstva
2019	Aprila je Komisija sprejela novo strategijo za boj proti goljufijam, s katero namerava izboljšati odkrivanje, sankcioniranje in preprečevanje goljufij. Nova strategija si prizadeva za večjo doslednost in boljše usklajevanje med različnimi službami Komisije v boju proti goljufijam. Večja svetovalna in nadzorna vloga urada OLAF pa naj bi pripomogla k okrepitvi notranjega nadzora Komisije nad zadevami, povezanimi z goljufijami.
2018	Ville Itälä je bil imenovan za generalnega direktorja urada OLAF.
2017	Novembra je EU sprejela Uredbo (EU) 2017/1939 o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (EPPO), ki je neodvisno in decentralizirano javno tožilstvo Evropske unije s pristojnostmi na področju preiskovanja, pregona in obtožbe storilcev kaznivih dejanj zoper proračun EU. Vzpostavlja sistem deljenih pristojnosti med EPPO in nacionalnimi organi pri reševanju takih primerov. Julija je EU sprejela direktivo o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava. Namenjena je oblikovanje močnejšega in bolj usklajenega sistema z minimalnimi skupnimi pravili za boj proti kriminalu, ki škodi proračunu EU. Z izvajanjem kazenskega prava je mogoče bolje zaščititi finančne interese EU in davkoplačevalski denar po vsej EU.
2015	Po Junckerjevi reorganizaciji Komisije je Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve (GD ECFIN) od urada OLAF prevzel pristojnost za področje zaščite evra.
2013	1. oktobra 2013 je začela veljati Uredba št. 883/2013 o preiskavah, ki jih izvaja OLAF. Uredba je znatno spremenila delo urada in njegove odnose z različnimi deležniki. Uredba dodatno opredeljuje pravice preiskovancev, uvaja letno izmenjavo mnenj med uradom OLAF in institucijami ter zahteva, da vsaka država članica imenuje svojo službo za usklajevanje boja proti goljufijam. Urad je izdal navodila o preiskovalnih postopkih
2012	1. februarja 2012 so spremenili notranjo organizacijo in preiskovalne postopke urada OLAF, da bi okrepili preiskovalno funkcijo urada in njegov prispevek k politikam v boju proti goljufijam.
2011	Nova strategija Evropske komisije Giovanni Kessler je bil imenovan za generalnega direktorja urada OLAF.
2010	OLAF je uvedel nov spletni sistem za prijavljanje goljufij, ki državljanom omogoča, da sporočijo informacije v zvezi z morebitno korupcijo in spletnimi goljufijami.
2006	Leta 2006 se je število preiskav, ki jih je samostojno izvedel OLAF, prvič izenačilo s številom primerov, v katerih je OLAF pomagal organom držav članic. Večja notranja reorganizacija urada je poudarila operativno delo, kar naj bi izboljšalo komunikacijo znotraj Urada in okrepilo njegovo upravljanje.
2004	Evropska komisija je vzpostavila program Herkul za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov EU.
2000	Franz-Hermann Brüner je bil imenovan za prvega generalnega direktorja urada OLAF.
1999	Po dogodkih, ki so privedli do odstopa Komisije pod predsedovanjem Jacquesa Santerja so predlagali ustanovitev novega organa za boj proti goljufijam (OLAF), ki bi imel večje preiskovalne pristojnosti. Predlogu je sledila: ustanovitev Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) z neodvisnim mandatom za preiskave (Sklep 1999/352) splošna pravila v zvezi z izvajanjem preiskav urada OLAF (Uredba 1073/1999) medinstitucionalni sporazum o notranjih preiskavah v institucijah EU.
1995	Skupina UCLAF je začela izvajati preiskave na lastno pobudo na podlagi informacij iz različnih virov. Vse službe Komisije so morale skupino obvestiti o vseh primerih domnevnih goljufij na njihovem področju.
1993	Na podlagi priporočil Evropskega parlamenta je skupina UCLAF postopno dobivala čedalje večje pristojnosti.
1988	Pod okriljem generalnega sekretariata Evropske komisije so ustanovili skupino za koordinacijo boja proti goljufijam (UCLAF). Skupina je sodelovala z nacionalnimi službami za boj proti goljufijam in zagotavljala potrebno koordinacijo in pomoč pri preprečevanju transnacionalnih organiziranih goljufij.