Prijav domnevnih goljufij ne pošiljajte na spodnje e-naslove.

Če želite prijaviti goljufijo, pojdite na stran „Prijava goljufije“, za druge poizvedbe pa na stran „Kontakt“.

Pritožbe

Pritožbe v zvezi s procesnimi jamstvi (Uredba št. 883/2013)

Urad OLAF pri preiskovanju skuša pridobiti dokaze v korist preiskovanca in proti njemu. Vse preiskave urada OLAF morajo biti izvedene objektivno, nepristransko ter v skladu z načelom domneve nedolžnosti in procesnimi jamstvi iz člena 9 Uredbe št. 883/2013. 

Če menite, da je urad OLAF pri preiskovanju prekršil vaše pravice, lahko vložite pritožbo.

• Pritožbe preiskovancev

Če ste preiskovanec urada OLAF v smislu člena 2(5) Uredbe št. 883/2013, lahko pri nadzorniku za procesna jamstva na podlagi pritožbenega mehanizma iz člena 9b Uredbe vložite pritožbo v zvezi s tem, ali urad OLAF spoštuje procesna jamstva in/ali pravila, ki se uporabljajo za njegove preiskave.

Za več informacij si oglejte Nadzornik – Pošljite pritožbo.

• Pritožbe drugih oseb

Druge osebe, ki sodelujejo v preiskavi urada OLAF, kot so informatorji, žvižgači ali priče, lahko vložijo pritožbo pri generalnem direktorju urada OLAF.

Generalni direktor odgovori v dveh mesecih po evidentiranju pritožbe, razen če je zaradi zapletenosti pritožbe upravičeno daljše obdobje. Bodite pozorni na to, da se ta postopek ne uporablja za preiskave, ki so bile zaključene in posredovane pristojnim organom.

Pritožbo lahko pošljete na naslov 

Uslužbenci EU

Tudi uslužbenci EU lahko pri generalnem direktorju urada OLAF v skladu s členom 90a kadrovskih predpisov vložijo zahtevo ali pritožbo v zvezi s katerim koli aktom, ki ima negativne posledice za te osebe v okviru preiskave urada OLAF.

Generalni direktor bo pritožniku odgovoril v štirih mesecih od datuma evidentiranja pritožbe.

Če v tem roku urad OLAF ne odgovori, se to šteje kot odločba o zavrnitvi pritožbe zaradi molka. Zoper odločbo je mogoče vložiti pritožbo v skladu s členom 91 kadrovskih predpisov.

Pritožbo lahko naslovite na 

Pritožbe v zvezi z morebitno kršitvijo kodeksa ravnanja

Vsaka oseba v državi članici ali tretji državi lahko vloži pritožbo pri uradu OLAF, če meni, da je Urad v stikih z javnostmi kršil kodeks ravnanja za osebje Evropske komisije.

Pritožbo lahko naslovite na

Pritožbe v zvezi z morebitnimi nepravilnostmi

Pritožbo lahko vložite tudi pri evropskem varuhu človekovih pravic, ki je pristojen za preiskovanje pritožb v zvezi z nepravilnostmi v institucijah in organih Evropske unije, vključno z uradom OLAF.

Preden vložite pritožbo pri varuhu človekovih pravic, morate zadevo najprej nasloviti na urad OLAF in mu dati na voljo razumen rok za obravnavo. Pritožbo morate vložiti v dveh letih od datuma, ko ste izvedeli za dejstva, na katerih temelji pritožba.

Za več informacij si oglejte evropski varuh človekovih pravic – Pošljite pritožbo.

Pritožbe v zvezi z osebnimi podatki

Vsakodnevno delo urada OLAF vključuje tudi obdelavo osebnih podatkov.

Vsaka fizična oseba, ki meni, da so bile z obdelavo njenih osebnih podatkov s strani urada OLAF kršene njene pravice iz Uredbe 2018/1725, ima pravico vložiti pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov (ENVP). ENVP je neodvisen organ Evropske unije za varstvo podatkov. Na ENVP se lahko obrnete na naslovu 

Za več informacij si oglejte Varstvo osebnih podatkov – Pošljite pritožbo.

Zahteve

Urad OLAF je pravno zavezan, da vse informacije, ki jih pridobi med preiskavami, obravnava kot zaupne in poslovno skrivnost, kot je določeno v členu 339 Pogodbe o delovanju Evropske unije, členu 10 Uredbe št. 883/2013 in členu 17 kadrovskih predpisov.

Vendar imate pravico zahtevati dostop do nekaterih informacij ali dokumentov.

Zahteve za dostop javnosti do dokumentov (Uredba št. 1049/2001)

V skladu s pravili EU o dostopu javnosti do dokumentov (Uredba št. 1049/2001) lahko državljani EU ter fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic navežejo v stik z uradom OLAF in zaprosijo za dostop do določenih dokumentov.

Namen Uredbe št. 1049/2001 je omogočiti dostop do dokumentov, ki jih hrani institucija, širši javnosti. Vsak dokument, razkrit v skladu s to uredbo, postane samodejno dostopen javnosti ob vsaki naknadni zahtevi, kar pomeni, da ta dokument postane javno dostopen.

Upoštevajte, da je velika večina dokumentov urada OLAF zaupna in da se lahko njihovo razkritje prepreči z eno ali več izjemami iz člena 4 Uredbe št. 1049/2001.

Zahtevo lahko naslovite na

Zahteve preiskovanca za dostop do končnega poročila (Uredba št. 883/2013)

Načeloma ima lahko oseba, ki je predmet preiskave urada OLAF, dostop do končnega poročila, če so izpolnjeni pogoji iz člena 10(3b) Uredbe št. 883/2013.

V zvezi s tem lahko preiskovanec zahteva, da urad OLAF predloži končno poročilo o preiskavi, če je urad priporočil nadaljnje sodno ukrepanje na podlagi svojih ugotovitev in če organi, na katere je bilo končno poročilo naslovljeno, v 12 mesecih ne vložijo ugovora. Če so ti pogoji izpolnjeni, se dostop odobri, le če se končno poročilo nanaša na preiskovanca in ob upoštevanju veljavnih pravil o zaupnosti in varstvu podatkov, zlasti kar zadeva žvižgače in informatorje. 

Zahtevo lahko naslovite na 

Pritožbe v zvezi s procesnimi jamstvi (Uredba št. 2018/1725)

V skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov se osebni podatki fizičnih oseb hranijo v elektronskih in papirnih dokumentih urada OLAF, da se zagotovi skladnost z zahtevami iz Uredbe št. 1049/2001 in Sklepa Komisije 2001/937/ES.

• Zahteve v zvezi z osebnimi podatki

Vsaka fizična oseba ima pravico zahtevati dostop do svojih osebnih podatkov, njihovega popravka, izbrisa ali omejitve njihove obdelave.

Zahtevo lahko naslovite na 

• Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

V zvezi z drugimi vprašanji, povezanimi z varstvom podatkov, se lahko vsakdo obrne na pooblaščeno osebo za varstvo podatkov pri uradu OLAF 

Za več informacij si oglejte urad OLAF – Varstvo osebnih podatkov.