Pravna podlaga za boj proti goljufijam je člen 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije (ki nadomešča člen 280 Pogodbe ES).
1. Ustanovitev urada OLAF
- Sklep 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam
Spremembe:
- Sklep Komisije 2013/478/EU z dne 27. septembra 2013
- Sklep Komisije (EU) 2015/512 z dne 25. marca 2015
- Sklep Komisije (EU) 2015/2418 z dne 18. decembra 2015
2. Vloga urada OLAF – upravne preiskave in sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom (EJT)
Naloge in pooblastila, ki jih ima urad pri izvajanju upravnih preiskav, določajo spodaj navedene uredbe in sporazumi. Upravne preiskave obsegajo preiskave (v zvezi z zaščito finančnih interesov EU) v državah članicah in preiskave (v zvezi z osebjem) v institucijah EU.
Najnovejše spremembe določajo tesno sodelovanje z EJT na podlagi dopolnjevanja, izmenjave informacij in preprečevanja podvajanja prizadevanj. Revidirana uredba o uradu OLAF krepi tudi način, na katerega lahko OLAF izvaja lastne preiskave, in sicer z racionaliziranimi pravili za preglede in inšpekcije na kraju samem, novimi pravili o dostopu urada OLAF do informacij o bančnih računih in večjimi jamstvi za preiskovance urada OLAF.
- Prečiščena različica Uredbe št. 883/2013 o preiskavah, ki jih izvaja urad OLAF, potem ko je bila spremenjena z Uredbo (EU, EURATOM) 2016/2030 in Uredbo (EU, Euratom) 2020/2223
- Uredba (EU, Euratom) 2020/2223 o spremembi Uredbe št. 883/2013 glede sodelovanja z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitosti preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam. Glej tudi sporočilo za medije ter pogosta vprašanja in odgovore.
- Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), v zvezi s sodelovanjem z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitostjo preiskav urada OLAF
- Uredba (EU, EURATOM) 2016/2030 o spremembi Uredbe št. 883/2013 glede sekretariata nadzornega odbora Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ki se je začela uporabljati 1. januarja 2017
- Uredba (EU, EURATOM) št. 883/2013, ki je začela veljati 1. oktobra 2013, je nadomestila Uredbo (ES) št.°1073/1999 in Uredbo (EURATOM) št.°1074/1999 ter je bila spremenjena z Uredbo (EU, EURATOM) 2016/2030
- Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 glede uvedbe funkcije nadzornika za procesna jamstva
- Medinstitucionalni sporazum z dne 25. maja 1999 zadeva posebej preiskave v institucijah EU
- Sklep Komisije (ES, ESPJ, Euratom) št. 396/1999 o pogojih za izvajanje notranjih preiskav OLAF
- Smernice za preiskovalne postopke za osebje urada OLAF
- Sklep Komisije (EU) 2018/1962 o določitvi notranjih pravil glede obdelave osebnih podatkov s strani urada OLAF
3. Horizontalna zakonodaja EU o pregledih in preiskavah na kraju samem v državah članicah
- Uredba Sveta št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995, ki jo dopolnjuje Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996
4. Sektorska zakonodaja EU
Naslednje uredbe vsebujejo določbe o preprečevanju in odkrivanju nepravilnosti:
- Lastna sredstva EU: Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (ki se uporablja od 1. januarja 2014, prečiščena različica, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) 2016/804). Uredba št. 1150/2000 (ki jo spreminjata Uredba št. 2028/2004 in Uredba (ES, Euratom) št. 105/2009)
- Medsebojna upravna pomoč: Uredba (ES) št. 515/97, kakor je bila spremenjena z uredbama(ES) št. 766/2008 in (EU) št. 2015/1525. Glavni elementi Uredbe (EU) 2015/1525. Prečiščena različica Uredbe (ES) št. 515/97.
- Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/757 z dne 3. februarja 2016 o določitvi dejanj v zvezi z izvajanjem kmetijske zakonodaje, za katere je treba vnesti podatke v carinski informacijski sistem
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/346 z dne 10. marca 2016 o določanju podatkov, ki se vključijo v carinski informacijski sistem
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/345 z dne 10. marca 2016 o določitvi pogostosti javljanja sporočil o statusu zabojnikov, obliki podatkov in metodi javljanja
- Smernice za ladijske prevoznike glede izpolnjevanja obveznosti poročanja o statusu zabojnikov (CSM) v skladu z Uredbo (ES) št. 515/97, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/1525
- Smernice za ladijske prevoznike glede izpolnjevanja obveznosti poročanja o statusu zabojnikov (CSM) v skladu z Uredbo (ES) št. 515/97, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/1525 – Priloga z oznakami KN
- Seznam nacionalnih organov, ki jih imenujejo v skladu z določbo člena 29(2) Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 Glej seznam A za CIS in FIDE, seznam B za podatkovno bazo CSM in seznam C za podatkovno bazo o uvozu, izvozu in tranzitu – Popravek (nedavne posodobitve podatkovne baze CSM: Evropska komisija (GD TAXUD A.3, GD ENV F.3), Skupno raziskovalno središče (enota E.5). Te posodobitve bodo vključene v naslednji popravek.)
- Seznam nacionalnih organov, ki jih imenujejo v skladu z določbo člena 30(3) Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 – Popravek
- Pogodbene klavzule o varstvu podatkov v zvezi z upravnim dogovorom – seznam tretjih držav, ki so se strinjale s klavzulami: Turčija, Srbija in Republika Severna Makedonija.
- Skupna kmetijska politika (vključno z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS) in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP)): člen 47 Uredbe (EU) št. 1306/2013 (kakor je bila spremenjena 1. 1. 2014) in (za programsko obdobje 2007–2013) členom 37 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005.
- Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI): določbe o notranjem nadzoru ter reviziji in pregledih v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo: členi 72–75 Uredbe (EU) št. 1303/2013 (kakor je bila spremenjena 14. 12. 2016). Za predhodno programsko obdobje v zvezi samo z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom ter Kohezijskim skladom glej člene 70–73 Uredbe (ES) št. 1083/2006 (nazadnje spremenjene 21. 12. 2013).
- Neposredni izdatki: Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012.
5. Uradna obvestila o nepravilnostih
Področja politike:
Evropski kmetijski jamstveni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
– Za programsko obdobje 2021‒2027:
– Za programsko obdobje 2014‒2020:
– Za programsko obdobje 2007‒2013:
Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo
– Za programsko obdobje 2021‒2027:
- člen 69 in Priloga XII k Uredbi (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta
– Za programsko obdobje 2014‒2021:
– Za programsko obdobje 2007–2013 (strukturni skladi in kohezijski sklad):
- členi 27–36 Uredbe Komisije (ES) št. 1828/2006
Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim
– Za programsko obdobje 2021‒2027:
- člen 69 in Priloga XII k Uredbi (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (v tem programskem obdobju je bil Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim vključen v Evropski socialni sklad plus)
– Za programsko obdobje 2014‒2020:
Skladi za notranje zadeve
– Za programsko obdobje 2021–2027 (Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost, Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko):
- člen 69 in Priloga XII k Uredbi (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta
– Za programsko obdobje 2014–2020 (Sklad za azil, migracije in vključevanje, instrument za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz):
– Za programsko obdobje 2007–2013 (Evropski sklad za begunce, Sklad za zunanje meje, Evropski sklad za vračanje in Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav):
- členi 27–30 Odločbe Komisije (ES) št. 22/2008
- členi 27–30 Odločbe Komisije (ES) št. 456/2008
- členi 27–30 Odločbe Komisije (ES) št. 457/2008
- členi 27–30 Odločbe Komisije (ES) št. 458/2008
instrument za predpristopno pomoč (IPA)
– Za programsko obdobje 2021‒2027 IPA III:
- člen 13,7 Uredbe (EU) 2021/1529 Evropskega parlamenta in Sveta
- Sklep Komisije o določitvi vzorca za okvirni sporazum o finančnem partnerstvu med Komisijo in vlado upravičenke do IPA III (še ni sprejet)
– Za programsko obdobje 2014‒2020 IPA II:
- Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta
- člena 5 in 16 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 447/2014
– Za programsko obdobje 2007‒2013 IPA I:
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji
– Za programsko obdobje 2021‒2027:
- Delegirana uredba Komisije (EU) 2024/204
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/203
- člen 23 Uredbe (EU) 2021/691 Evropskega parlamenta in Sveta
– Za programsko obdobje 2014‒2020:
6. Usklajevanje kazenskega prava EU
Konvencije o usklajevanju kazenskega prava EU
- Zaščita finančnih interesov EU: Konvencija EU z dne 26. julija 1995 s tremi protokoli (Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in njeni protokoli):
1) Prvi protokol
2) Drugi protokol in obrazložitveno poročilo
3) Protokol o pristojnostih Sodišča Evropske unije
- Boj proti korupciji, v katero so vpleteni javni uslužbenci EU in držav članic: Konvencija EU z dne 26. maja 1997.
Poročila Komisije o izvajanju Konvencije EU z dne 26. julija 1995 in povezanih protokolov v državah članicah:
a) poročilo za leto 2004 in priloga
b) poročilo za leto 2008 in priloga
Opomba: Konvencijo o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti bo za vse države članice, razen za Dansko, nadomestila direktiva o zaščiti finančnih interesov (glej spodaj). Konvencija o zaščiti finančnih interesov se bo še naprej uporabljala samo za Dansko. Rok za prenos direktive o zaščiti finančnih interesov je julij 2019.
Direktiva o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (direktiva o zaščiti finančnih interesov)
Države članice, ki jih direktiva zavezuje (vse razen Danske), morajo direktivo prenesti v dveh letih (do julija 2019). Takrat bo direktiva nadomestila konvencijo o zaščiti finančnih interesov in njene protokole, medtem ko bo konvencija še veljala za Dansko.
7. Dogovori o sodelovanju
- Delovni dogovor med Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in uradom OLAF, 2023
- Delovni dogovor o sodelovanju med uradom OLAF in Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), 2020
- Delovni dogovor med uradom OLAF in Evropskim javnim tožilstvom (EJT), 2021
- Delovni dogovori med Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in nadzornim odborom urada OLAF, 2021
8. Sporazumi s tretjimi stranmi
Sporazumi s tretjimi stranmi o medsebojni upravni pomoči na področju carine
9. Carinski ukrepi proti goljufijam v mednarodnih sporazumih
EU odobri določeno preferencialno obravnavo za blago s poreklom iz partnerskih držav, ki niso članice EU, v okviru trgovinskih sporazumov ali sporazumov o sodelovanju s temi državami.
Taka preferencialna obravnava je pogojena z ustreznimi in izvršljivimi carinskimi ukrepi za boj proti goljufijam, kot je določeno v različnih dokumentih politike, ki so jih sprejeli Komisija, Svet, Evropski parlament in Evropsko računsko sodišče.
V naslednjih izjemnih okoliščinah se lahko preferencialna obravnava blaga začasno opusti na podlagi tako imenovanih klavzul o boju proti goljufijam:
- obsežne kršitve ali izogibanje carinskim zakonom in predpisom, povezanim s preferencialno obravnavo,
- partnerska država večkrat zavrne ali kako drugače ne izpolnjuje svojih obveznosti sodelovanja pri preprečevanju, odkrivanju in zatiranju kršitev ali izogibanja carinskim zakonom in predpisom.
Klavzule o boju proti goljufijam so namenjene zatiranju nedovoljene trgovine, in sicer s preprečevanjem zlorab pravil o preferencialni obravnavi blaga. Odpravljajo nepravilno in nepošteno konkurenco in podpirajo legitimno trgovanje.
Te klavzule so že več kot 20 let sestavni del zadevnih sporazumov EU in jih je mogoče najti na primer v:
- avtonomnih režimih, kot je splošna shema preferencialov EU (GSP),
- prostotrgovinskih sporazumih EU ali sporazumih EU o gospodarskem partnerstvu.
Klavzule EU o boju proti goljufijam spremljajo številni zaščitni ukrepi, kot so postopek posvetovanja in spremljanja, roki ter preglednost v odnosu do poslovne skupnosti, da se čim bolj zmanjšajo negativni učinki na zakonite trgovce.
Začasna opustitev preferencialne obravnave blaga se šteje za skrajni ukrep, ki se uporabi, kadar se drugi upravni ukrepi izkažejo za neučinkovite ali nezadostne pri preprečevanju obsežnih goljufij.
Seznam klavzul o boju proti goljufijam